Osebni podatki so danes del skoraj vsake spletne aktivnosti. Uporabljamo jih pri registraciji računov, naročanju izdelkov, uporabi aplikacij, prijavi na novice, plačevanju storitev in komunikaciji prek družbenih omrežij. Ime, naslov, telefonska številka, e-pošta, fotografije, lokacija in podatki o navadah imajo za podjetja, oglaševalce in spletne napadalce veliko vrednost.
Zaščita osebnih podatkov ne pomeni popolnega umika s spleta, temveč bolj premišljeno uporabo digitalnih storitev. Pomembno je, da vemo, komu podatke zaupamo, katere nastavitve zasebnosti uporabljamo in koliko informacij res potrebujemo deliti.
1. Delimo samo podatke, ki so res potrebni
Pri spletnih obrazcih, aplikacijah in registracijah se pogosto zahteva več podatkov, kot jih storitev dejansko potrebuje za osnovno delovanje. Preden vpišemo naslov, rojstni datum, telefonsko številko ali dodatne osebne podatke, se vprašajmo, zakaj jih stran potrebuje. Manj kot razkrijemo, manj podatkov ostane shranjenih v sistemih, nad katerimi nimamo popolnega nadzora.
Posebej previdni moramo biti pri nagradnih igrah, brezplačnih prenosih, spletnih kvizih in obrazcih, pri katerih ni jasno, kdo zbira podatke in za kakšen namen. Če storitev za preprosto uporabo zahteva preveč osebnih informacij, je to dober razlog za premislek. Varnejša navada je, da podatke delimo postopno in samo tam, kjer razumemo namen zbiranja.
2. Preglejmo nastavitve zasebnosti v računih
Veliko spletnih storitev ima privzete nastavitve zasnovane precej odprto, zato so lahko profili, objave, fotografije, seznam prijateljev ali podatki o dejavnosti vidni širšemu krogu ljudi. Pri družbenih omrežjih, oblačnih storitvah, aplikacijah za sporočila in spletnih trgovinah je dobro preveriti, kaj je javno, kdo nas lahko kontaktira in katere informacije so povezane z našim profilom.
Nastavitve zasebnosti niso nekaj, kar uredimo samo ob prvi registraciji. Storitve se spreminjajo, dodajajo nove možnosti, posodabljajo pravila in včasih prilagodijo privzeto vidnost podatkov. Občasno je tako pametno pregledati račune, odstraniti nepotrebne javne podatke in omejiti dostop do vsebin, namenjenih le znancem, sodelavcem ali družini.
3. Pazimo na dovoljenja aplikacij
Aplikacije na telefonu in računalniku pogosto zahtevajo dostop do lokacije, kamere, mikrofona, stikov, fotografij ali datotek. Nekatera dovoljenja so smiselna za delovanje storitve, druga pa nimajo jasne povezave z osnovno uporabo. Aplikacija za vreme na primer potrebuje približno lokacijo, ne potrebuje pa nujno dostopa do vseh fotografij ali imenika.
Dobro je redno pregledati dovoljenja nameščenih aplikacij in odstraniti tista, ki jih ne uporabljamo več. Pri novih aplikacijah ne potrjujemo vsega samodejno, ampak dovoljenja vključimo samo za funkcije, ki jih res potrebujemo. S tem zmanjšamo količino podatkov, do katerih imajo aplikacije dostop, in omejimo posledice morebitne zlorabe ali slabo zasnovane storitve.
4. Ločimo pomembne račune od manj pomembnih storitev
Za pomembne račune, kot so e-pošta, banka, poslovna orodja in oblačne shrambe, moramo uporabljati bolj skrbno zaščito kot za manj pomembne spletne registracije. Glavna e-pošta je posebej občutljiva, saj prek nje prejemamo potrditve, račune, povezave za ponastavitev gesel in obvestila drugih storitev.
Če izgubimo nadzor nad njo, se tveganje hitro razširi še na druge račune. Pri manj pomembnih prijavah je smiselno uporabiti ločen e-poštni naslov, namenjen registracijam, trgovinam in obvestilom. Tako zmanjšamo izpostavljenost glavnega naslova in lažje prepoznamo nenavadna sporočila.
5. Spremljajmo sledi, ki jih puščamo za sabo
Osebni podatki se na spletu ne pojavljajo samo tam, kjer jih sami vpišemo v obrazec. Del digitalne sledi nastaja prek objav, komentarjev, fotografij, oznak lokacije, javnih profilov, starih forumov in podatkov, shranjenih pri različnih ponudnikih. Koristno je občasno poiskati svoje ime, e-poštni naslov ali uporabniško ime in preveriti, kaj je javno dostopno.
Če najdemo stare račune, zastarele profile ali objave z nepotrebnimi osebnimi podatki, jih uredimo ali izbrišemo. Pri fotografijah, dokumentih in objavah razmislimo, ali razkrivajo več, kot bi želeli pokazati neznancem, delodajalcem, strankam ali spletnim prevarantom. Z rednim pregledom svoje digitalne prisotnosti lažje ohranimo nadzor nad podatki in zmanjšamo možnosti za neprijetna presenečenja.
