Ime domene je eden prvih elementov, s katerimi se obiskovalec sreča pri spletni strani, zato močno vpliva na prvi vtis, prepoznavnost in zaupanje. Domena ni samo tehnični naslov, ampak del spletne identitete podjetja, blagovne znamke, trgovine, bloga ali osebnega projekta.
Dobro izbrano ime se hitro zapomni, enostavno izgovori in brez težav uporabi v oglasih, pogovorih, e-pošti ter na družbenih omrežjih. Pri izbiri domene se pogosto zgodi, da se odločimo prehitro, predvsem zato, ker je izbrano ime trenutno prosto ali se nam zdi zanimivo. In katerih 5 najpogostejših napak torej preži na nas?
1. Izberemo predolgo ali zapleteno ime
Ena najpogostejših napak je izbira predolge domene, sestavljene iz več besed, nenavadnih izrazov ali težko berljivega zaporedja črk. Na papirju se morda zdi opisna in natančna, v praksi pa jo ljudje težje vnesejo v brskalnik, si jo slabše zapomnijo in jo hitreje napačno prepišejo.
To je posebej problematično pri oglaševanju, priporočilih, telefonskih pogovorih in tiskanih materialih. Dobro ime domene mora biti dovolj kratko, jasno in naravno za izgovorjavo. Če moramo ljudem razlagati, kje so črke, ali večkrat ponavljati celoten naslov, smo si že ustvarili nepotrebno oviro.
2. Uporabimo ime, ki omejuje prihodnjo rast
Druga napaka je izbira imena, vezanega na preozko storitev, en sam izdelek, trenutno lokacijo ali kratkoročno idejo. Na začetku se zdi takšna domena zelo natančna, vendar se lahko projekt sčasoma razširi v druge smeri. Podjetje doda nove storitve, spletna trgovina razširi ponudbo, blog odpre dodatne teme, domena pa še vedno govori samo o začetni zamisli.
Domena naj podpira današnji namen, hkrati pa naj pusti dovolj prostora za razvoj. Če se zapremo v preozek izraz, nas ime lahko začne ovirati pri komunikaciji, oglaševanju in predstavitvi širše ponudbe. Boljša izbira je ime, ki ima jasno povezavo z dejavnostjo, vendar ni tako ozko, da bi morali ob vsaki širitvi razmišljati o novi domeni.
3. Ne preverimo podobnih domen in blagovnih znamk
Pred registracijo moramo preveriti, ali obstajajo zelo podobne domene, podjetja, izdelki ali zaščitena imena. Če izberemo ime, podobno uveljavljeni blagovni znamki, se hitro pojavi zmeda med uporabniki ali celo pravne težave. Podobnost je lahko nevarna tudi takrat, ko nimamo slabega namena, saj obiskovalec ne razmišlja o pravnih razlikah, ampak o tem, komu zaupa.
Dobro je preveriti še družbena omrežja, poslovne imenike in osnovne rezultate v iskalnikih. Če je ime že močno povezano z drugim ponudnikom, bo gradnja lastne prepoznavnosti precej težja. Pri resnejšem projektu je bolj smiselno izbrati bolj edinstveno ime, saj z njim gradimo jasnejšo identiteto in zmanjšamo možnost zamenjav v prihodnosti.
4. Zanemarimo domensko končnico
Domenska končnica močno vpliva na občutek uporabnika, čeprav je včasih videti kot manj pomemben del naslova. Za slovenski trg je končnica .si zelo razumljiva in domača, medtem ko sta .com in .net primerni za širši ali mednarodni nastop. Pri posebnih končnicah moramo biti previdni, saj so lahko zanimive, vendar jih uporabniki včasih težje prepoznajo ali si jih slabše zapomnijo.
Napaka je tudi, da registriramo samo eno končnico in pri tem ne razmislimo o zaščiti imena. Če ima projekt večji poslovni pomen, je smiselno preveriti tudi druge pomembne končnice in sorodne zapise. Dodatne domene ni treba vedno uporabiti za ločeno spletno stran, saj jih lahko preusmerimo na glavni naslov in s tem zmanjšamo možnost izgubljenih obiskov.
Preberite tudi: 5 prednosti registracije več domen
5. Izberemo ime brez preizkusa v resnični uporabi
Ime domene pred registracijo pogosto gledamo samo zapisano v iskalniku prostih domen, ne pa v resničnih okoliščinah. Dobro ga je izgovoriti na glas, zapisati v e-poštni podpis, si ga predstavljati na vizitki, računu, oglasu, embalaži ali objavi na družbenem omrežju. Šele takrat vidimo, ali deluje profesionalno, razumljivo in dovolj povezano s projektom.
Pomembno je preveriti tudi, ali ime zveni dobro v pogovoru in ali ne ustvarja napačnih asociacij. Nekatera imena so videti zanimiva, dokler jih ne izgovorimo, druga pa se zapišejo drugače, kot jih ljudje slišijo.
