Phishing napadi so ena najpogostejših varnostnih groženj za podjetja, saj ciljajo na zaposlene, dostopne podatke, plačila, poslovno komunikacijo in notranje sisteme. Napadalci se predstavljajo kot znani pošiljatelji, poslovni partnerji, banke, dostavne službe, ponudniki programske opreme ali celo sodelavci iz istega podjetja.
Njihov namen je prepričati prejemnika, naj odpre nevarno povezavo, vnese geslo, potrdi plačilo ali prenese okuženo priponko. Zaščita pred phishingom ni odvisna samo od protivirusnega programa ali filtra za neželeno pošto. Podjetje potrebuje kombinacijo tehničnih ukrepov, jasnih pravil, izobraževanja zaposlenih in hitrega odziva ob sumljivih sporočilih.
Zaposlene naučimo prepoznavati znake prevare
Prva obrambna linija pri phishing napadih so zaposleni, zato morajo razumeti, kako so prevare sestavljene. Sumljivo je sporočilo z nenadnim pritiskom na hitro odločitev, nepričakovano priponko, nenavadnim naslovom pošiljatelja, prošnjo za geslo ali zahtevo za nujno plačilo. Napadalci se trudijo ustvariti občutek panike, zato je miren pregled sporočila bistven del zaščite.
Izobraževanje naj ne bo enkraten dolg sestanek, ampak redno osveževanje znanja s praktičnimi primeri. Zaposleni si lažje zapomnijo resnične scenarije, na primer lažen račun, ponarejeno obvestilo dostavne službe ali sporočilo v imenu direktorja. Dobro je, da podjetje pripravi kratka pravila za preverjanje pošiljatelja, povezav, priponk in neobičajnih zahtev.
Uredimo jasen postopek za prijavo sumljivih sporočil
Zaposleni morajo vedeti, kam poslati sumljivo sporočilo in kdo v podjetju preveri morebitno grožnjo. Če je postopek nejasen, ljudje pogosto sporočilo izbrišejo, nanj odgovorijo ali ga ignorirajo, s tem pa podjetje izgubi možnost zgodnjega ukrepanja. Preprosta prijavna pot zmanjša zmedo in pomaga varnostni ekipi hitreje prepoznati širši napad.
V podjetju je smiselno določiti enoten naslov ali notranji kanal za prijavo sumljivih sporočil. Prijava ne sme biti razumljena kot napaka zaposlenega, ampak kot odgovorno ravnanje. Bolj kot je okolje odprto za vprašanja, večja je možnost, da bo nekdo pravočasno opozoril na nevarno sporočilo, preden ga odpre še več sodelavcev.
Zaščitimo uporabniške račune z dodatnim preverjanjem
Tudi najbolj previden zaposleni se lahko zmoti, zato morajo biti računi zaščiteni še z dodatnimi varnostnimi plastmi. Dodatno preverjanje prijave močno zmanjša tveganje, saj samo ukradeno geslo napadalcu ne omogoči enostavnega dostopa do e-pošte, oblaka, poslovnih aplikacij ali računovodskih sistemov. Posebej pomembno je pri računih z dostopom do financ, administracije in podatkov strank.
Podjetje naj uporablja močna, edinstvena gesla in urejen upravitelj gesel, saj shranjevanje gesel v brskalniku, preglednicah ali beležkah poveča tveganje zlorabe. Dobro je omejiti tudi dostop glede na vlogo zaposlenega, saj vsak uporabnik ne potrebuje vseh dovoljenj. Manj nepotrebnih dostopov pomeni manj škode ob morebitnem prevzemu računa.
Preverimo varnost e-pošte in domene
Phishing napadi pogosto izkoriščajo podobne domene, ponarejene pošiljatelje in slabo zaščiteno e-poštno komunikacijo. Podjetje mora poskrbeti za pravilno nastavljene zapise SPF, DKIM in DMARC, saj ti poštnim strežnikom pomagajo preveriti, ali sporočilo res prihaja iz dovoljenega vira. S tem zmanjšamo možnost, da bi napadalci zlorabili ime podjetja pri pošiljanju lažnih sporočil.
Poleg nastavitev domene je pomembno uporabljati kakovostne filtre za neželeno pošto, pregled priponk in zaznavanje nevarnih povezav. Noben filter ne ustavi vseh napadov, vendar lahko odstrani velik del očitnih poskusov prevare. Pri občutljivih oddelkih, na primer financah in vodstvu, je koristno uvesti dodatna pravila za preverjanje zahtevkov za plačila, spremembe bančnih podatkov in pošiljanje zaupnih dokumentov.
Pripravimo odzivni načrt za primer napada
Podjetje mora vnaprej vedeti, kaj storiti ob napačnem kliku, vnosu gesla ali odprtju sumljive priponke. Hiter odziv zmanjša škodo, zato zaposleni ne smejo skrivati napake iz strahu pred krivdo. Pomembno je takoj prekiniti dostop, spremeniti gesla, preveriti prijave, pregledati napravo in oceniti, ali so bili podatki izpostavljeni.
Odzivni načrt naj vključuje odgovorne osebe, vrstni red ukrepov, način obveščanja vodstva in zapis dogodka za kasnejšo analizo. Po vsakem incidentu pregledamo, kje je napad uspel, kateri varnostni ukrep ni zadostoval in kako izboljšati zaščito. Tako podjetje iz vsakega poskusa prevare pridobi boljši nadzor nad tveganji in močnejšo varnostno kulturo.
